Slovenska vrhunska plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic sta se lotila smeri svojega
življenja in se spopadla z najdaljšo umetno večraztežajno smerjo na svetu, postavljeno
na najvišjem dimniku v Evropi (360 m).
VIDEO: https://youtu.be/8AWxV5fmB5M
V okolici Termoelektrarne Trbovlje se je včasih širil dim iz dimnika, ki sega kar 360 metrov
visoko. Sedaj dimnik ne obratuje več, zato sta se dva izmed vodilnih plezalcev na svetu, Janja
Garnbret in Domen Škofic, odločila, da ga preplezata.
Dimnik, ki ne obratuje od leta 2014, velja za najvišji dimnik v Evropi. Smer, ki je bila postavljena
za Janjo in Domna, velja za najdaljšo umetno plezalno smer na svetu, pripravila pa sta jo
strokovnjaka in postavljalca smeri Mednarodne zveze za športno plezanje Katja Vidmar and
Simon Margon.
Plezalca sta morala premagati 13 raztežajev, od katerih so bili najlažji ocenjeni s 7b, šest pa jih
je bilo ocenjenih z 8 ali več. Najbolj zahteven je bil raztežaj številka 10, postavljen 257 metrov
nad tlemi in ocenjen z 8b+. Nobeden od plezalcev pred pričetkom plezanja ni poznal smeri,
gibanja ali postavitve raztežajev – s tal je bilo vidnih le prvih 30 metrov. Dvojec se je lotil
plezanja v neznano in za dosego vrha v prvem poskusu porabil skoraj 12 ur ter vrh dosegel ob
mraku.
Za Janjo je bil to prvi poskus večraztežajnega plezanja in brez težav je priznala, da se je soočala
s strahom. “Pred startom sem bila nekoliko prestrašena,” je dejala, “Bala sem se morebitnega
padca, ki zna biti grd v primeru vertikalnega zidu v primerjavi z visenjem v zraku med
plezanjem po steni. Na dimniku se hitro zgodi, da udariš ob zid ali oprimek, preden te vrv
zaustavi. Zato sem morala nekajkrat pasti, preden sem se sprostila in odmislila strah.”
Domen ni imel kaj dosti več izkušenj, saj se je z večraztežajno smerjo pred tem srečal le enkrat.
Pred vzponom je dejal: “Dimnik je povsem drugačen od mojih dosedanjih plezanj. Je ogromen,
umeten objekt, ki deluje mistično. Občutil sem nelagodje, velik strah pred neznanim, vendar
sem se z dimnikom hitro spoprijateljil, saj je bila smer čudovita in zahtevna. Ko sem se povsem
osredotočil na plezanje, so vse druge misli izpuhtele in pričel sem uživati.”
Pri prvem poskusu sta imela za dosego vrha čas od zore do mraka. Vendar jima ni uspelo
dokončati prav vsakega raztežaja. Če je eden od njiju padel, sta šla naprej in štela, kot da sta
raztežaj premagala.
Štiri dni kasneje, ko sta si opomogla od utrujenosti, sta se vrnila k vznožju dimnika z manj
opreme in dragoceno izkušnjo. Tokrat sta oba premagala vseh 13 raztežajev, brez padca in
skoraj 4 ure hitreje, s končnim časom 7 ur in 32 minut.
Janja je takole povzela drugi poskus: “Najtežji raztežaj je resnično zahteven in zelo visoko v
smeri, vendar se ga v drugem poskusu nisem bala, bolj sem se bala nekaterih raztežajev nižje
spodaj, kjer izgubiš veliko energije in se moraš 100 % osredotočiti, da ne bi padel. Padec
pomeni ponavljanje raztežajev in izgubljanje dodatne moči in časa.”
Red Bull Content Pool / Jakob Schweighofer
VIDEO
FACEBOOK
TWITTER
INSTAGRAM
PINTEREST
ENGLISH
